Sem mlada mamica, ki se prvič ubada z dojenčkovimi radostmi. Moja mala je stara že dobre 4 mesece in lahko bi rekla, da smo večja prilagajanja že ''dali skozi''. Približno vemo, kdaj kdo jé in kdaj gre spat. Jaz, seveda, najpozneje. Pa tudi, kdo je tisti, ki ponoči vstaja in pripravlja mleko (ja, žal se je domača mlekarna že zaprla). Mamica je, logično, tista, ki je doma ravno s tem namenom, da se popolnoma posveti mali štručki.
Paparico poznam že nekaj časa in priznam, da sem komaj čakala dan, ko jo bom lahko tudi sama začela uporabljati za mojo dojenčico. V knjigi so sicer priporočila, da se z uvajanjem goste hrane lahko začne po 6. mesecu starosti, vendar so nove raziskave menda pokazale, da ni nič več možnosti za alergije, če začnemo z uvajanjem že pri 4. mesecu. Tako mi je povedala moja pediatrinja. Poleg tega imam tudi to srečo, da je moja mami medicinska sestra ravno pri tej pediatrinji in jo lahko vedno pokličem za hiter nasvet.
Nakupim lončke, žličke in 3 kozarčke bio kašic za vsak slučaj. Dve korenčkovi in eno jabolčno. In sva začeli … pa saj ne more biti tako težko. Ali pač?
P. S. Moja mala je Gaja.
Biba
19. 2. 2011: PRVI KORENČEK
Dobro, Gaja je stara 4 mesece in 12 dni. Čas je. V Paparici preberem, da je najbolje začeti z lahko prebavljivo hrano, kot sta npr. korenček in jabolko. Ali še bolje, kar z otroškim rižem. Ker še nisem našla takega rižka brez vseh dodatkov, se raje odločim za korenček, da se Gaja ne bi takoj navadila na sladek okus. Pa tudi mami mi je svetovala korenčkov sok ali bolj redko kašico. Glede na to, da je zimski čas in nimamo doma nič domačega korenja, se mi zdi boljša izbira že pripravljena bio kašica. Pripravim 1 zvrhano žličko kašice in 3 žličke adaptiranega mleka, da je bolj redka zmes. Poizkusim … no ja, jaz tega ne bi jedla.
Očka se opremi s fotoaparatom in kamero. Take stvari je pač treba dokumentirati. Gaji nadenem slinček in gremo …
… mislim, da slika pove vse. Uspelo ji je pojesti 3 male žličke kašice. Več kot polovica gre med biološke odpadke. Upam, da bo jutri bolje.
20. 2. 2011: PONOVI VAJO
Pripravim enako porcijo in Gaja se seveda malo pritožuje, vendar na koncu poje skoraj vse. Juhuuu!
Korenčkove kašice je v kozarčku ostalo še ¾, zato jo zamrznem. Odličen nasvet najdem v Paparici – zamrzovanje v posodi za ledene kocke. Porcije bodo tako ravno pravšnje.
21. 2. 2011: KORENČEK Z ...
Danes je čas za nov okus. Korenček bo še vedno osnova, dodala pa mu bom malo jabolčne kašice in še nekaj kapljic adaptiranega mleka, da bo bolj redka in še vedno malo mlečna.
Neverjetno! Gaja poje celo porcijo.
22. 2. 2011: RIŽEK
Za kosilo je na meniju ponovno korenček z jabolkom. Nič lažjega. Gaji je to očitno všeč. Za večerjo pa ji tokrat kar oba z možem pripraviva navaden beli riž, ker otroškega še vedno nisva kupila. Mami mi je svetovala, naj ga dobro skuham (skoraj razkuham) v vodi in potem fino zmiksam ter dodam adaptirano mleko. Spet uspešno. Čeprav se meni zdi ta riž povsem brez okusa, Gaja poje vse.
23. 2. 2011: DOMAČI KORENČEK
Končno najdem na tržnici domači korenček, ki ga doma dobro skuham ter dodam še malo jabolčne kašice. Gaja sicer ni tako navdušena nad to kašico kot nad kupljeno, vendar poje celo porcijo. Za večerjo malo manj navdušeno poje celo porcijo riža. Potrebna je večja stimulacija in zabava pri mizi. Oba z Gajinim očkom uprizarjava muzikal, skačeva, pójeva in jo na vse načine "hecava", da odpira usta.
26. 2. 2011: GAJA UST NE ODPIRA VEČ
Že tri dni noče odpreti ust. Prav tišči jih skupaj. Ne vem, kaj se je zgodilo. Morda ji že rastejo zobje. Ne vem. Vse živo sva poskušava, vendar se vsaka seansa zmeraj konča z jokom. Tako, da je danes in jutri ne bova nič silila, pa bomo potem spet poskusili.
28. 2. 2011: SPET NA ZAČETKU
Odmrznem eno kocko (kupljene) korenčkove kašice in eno jabolčno. Primešam mleko. Z igricami in pesmicami nama le uspe pojesti nekaj žličk. Oh, še dobro.
4. 3. 2011: OTROŠKI RIŽEK
Zadnje tri dni smo počasi napredovali. Na meniju sta še vedno samo korenček in jabolko. Končno mi je uspelo kupiti otroški rižek oz. riževe kosmiče brez vseh dodatkov. Včeraj ga je Gaja prvič poskusila in brez problema pojedla vse. Danes pa je pospravila ogromno porcijo rižka. Očitno ga ima res zelo rada.
6. 3. 2011: BANANA
Gaja je včeraj prvič jedla za zajtrk banano, zmešano z adaptiranim mlekom. Še kar uspešno. Za večerjo pa spet otroški rižek, brez problema. Danes je pojedla že celo porcijo bananine kašice. Zdaj bo že počasi čas, da poizkusimo še kakšno novo zelenjavo. Vendar se kar malo bojim, da se ji ne bo spet kaj zamerilo, tako kot zadnjič.
8. 3. 2011: PRVA KROMPIRJEVA KAŠICA
Za zajtrk pripravim Gaji jabolčno čežano z malo mleka. Za kosilo pa v vodi skuham tanke rezine majhnega krompirja in ga ukašim z nekaj adaptiranega mleka. Gaja ni pretirano navdušena, ker je ostalo v kašici še nekaj krompirjevih grudic. Zato ponovno zmiksam, da nastane gladka zmes. Malo bolje je in poje nekaj žličk.
10. 3. 2011: JABOLKO, RIŽEK, BANANA, KROMPIR
Gaja imam te štiri stvari najraje. Krompirja se še najmanj veseli. Ampak glavno, da vsaj poje skoraj vse, kar ji pripravim. Porcije sicer niso velike, ampak začetek pa je, kajne?
13. 3. 2011: BANANA IN MLEKO
Najraje ima banano z malo mleka. Seveda, banana je že sama po sebi zelo sladka in brez težav jo vsakič poje polovico. Pretekla dva dneva je nisem nič 'mučila' z zelenjavo, ker je bilo nazadnje s krompirjem kar veliko joka. Bova jutri poizkusili.
14. 3. 2011: KROMPIR IN KORENČEK
Za zajtrk poje celo porcijo otroškega rižka, za kosilo pa ji skuham pol domačega korenčka in majhen krompirček. Ukašim in dodam nekaj kapljic adaptiranega mleka. Prve tri žličke kar hitro poliže, potem se pa ustavi. Spet poizkusim z različnimi fintami: pesmicami, aviončkom (žličko), ki leti v usta, približevanjem igračke k ustom, da bi jih odprla. In moram priznati, da se je to obrestovalo.
15. 3. 2011: SVEŽE JABOLKO Z RIŽEM
Včeraj sem jedla jabolko in Gaja se je neprestano sklanjala k meni, da bi ga poizkusila. Zato sem ji ga ponudila in se je močno prisesala nanj. Ko sem pila limonado (brez sladkorja, seveda) jo je želela piti tudi ona. Mislila sem, da ji bo prekisla, vendar je spila nekaj kapljic iz kozarca. Ravno zaradi tega sem se odločila, da ji zajtrk pripravim iz svežega, olupljenega jabolka. Jabolčni kašici sem dodala žličko rižka, da bi bilo bolj nasitno in nekaj kapljic adaptiranega mleka. Gaja ni bila preveč navdušena. Spet izvajam vse mogoče vragolije, vendar nič ne pomaga. Potem ji dam svojo žličko in jo s tem nekako prelisičim. Ona odpira usta za svojo žličko, medtem pa ji jaz hitro v usta stlačim še žličko kašice. To moram fotografirati. Ker ni časa za iskanje fotoaparata, hitro pritisnem sprožilec na mobilcu.
Na ta način nama uspe pojesti skoraj vse. Bolje pa, da ne govorim o tem, kakšna packarija je nastala na Gajinem obrazu in povsod okoli stolčka. Ampak, glavno, da je pojedla. Popoldne ji po žlički v usta komaj stlačim še AD3-kapljice, zato ji dam za kosilo kar stekleničko adaptiranega mleka.
16. 3. 2011: DVAKRATNI POIZKUS Z RIŽEM
Za zajtrk spet pripravim njej ljubi rižek. Vendar ga tokrat noče jesti. Nič ne pomaga – ne moje akrobacije, ne dve žlički. Na koncu sva imeli celo tri žličke, pa nič. Rižek spravim v hladilnik za ponoven popoldanski poizkus. Tudi takrat nič sreče. Pa kaj je zdaj spet to? Zmrdovati se je začela že po tistem domačem korenčku. Enkrat je že bilo tako. Za piko na i je bilo očitno še sveže jabolko. Spet ji bom dala en dan miru, če ne dva.
18. 3. 2011: PONOVNI POIZKUS
Gaja je imela spet dva dni pavze od goste hrane. Danes je napočil čas za ponovni poizkus. Za zajtrk ji pripravim rižek. Noče in noče jesti. Poizkušava z vsemi, že preizkušenimi fintami. Vključim celo nekaj novih, a brez uspeha. Nato se domislim še nečesa – sladkor. Pa da vidim, če je problem v gosti hrani nasploh ali v okusu. Sladkor ima vsaka mala rita rada.
Rižku dodam ščepec sladkorja. Ko Gaji uspem stlačiti žličko v usta, da okusi 'izboljšan' rižek, opazim, da ji je ta verzija bolj všeč. Sicer ne tako, da bi žličke kar same letele. Kljub temu je treba izvajati razne akrobacije, da poje celo porcijo.
Dobro, zdaj 'vem', da lažje poje nekaj sladkega. Ampak jaz ji ne mislim vsakič sladkati kašice! Treba bo ugotoviti kaj drugega.
23. 3. 2011: BUČKA
Zadnje dneve smo se počasi, a uspešno prebijali s kašicami. Na jedilniku je bila preverjena klasika: banane, jabolka, krompir in rižek. Danes je prvič na vrsti bučka. Po receptu iz Paparice ji pripravim bučkino kašico. Gaji je kar všeč in poje vse.
24. 3. 2011: ZOBEK!
Danes sem ji za zajtrk pripravila jabolčno kašico z žlico riža in 50 ml vode, v kateri se je kuhalo jabolko. Komaj je pojedla polovico. Veliko heca in petja, da je sploh toliko pojedla. Za poskus dam kašici spet ščepec sladkorja … pa da vidimo, če bo kaj raje jedla. Ne! Uf, sem si kar malo oddahnila, ko sem ugotovila, da ni tale naša ritka samo na sladko mahnjena! Potem ugotovim, da ima Gaja en zobek že zunaj. Jeee! Zato imamo zadnje čase takšne težave z gosto hrano! Verjetno ji ne paše.
Za kosilo ji spet pripravim bučkino kašico. Bučke, rižek in malo vode od kuhanja. Hitro, hitro jo pitam, da si ne premisli. Z jezičkom mi neprestano odriva žličko in hrano. Vendar tisto, kar se pretihotapi v usta, vseeno z lahkoto pogoltne. Res ne vem, kaj je to. Prinesem še njej eno žličko in to za nekaj časa zaleže. Proti koncu pa vsakič, ko ji uspem poleg stlačiti še mojo žličko s kašico, jezno odvrže svojo žličko. Zaradi vztrajnosti in packarije po celem stolčku ostaneta samo še 2 žlički kašice. Dovolj bo.
25. 3. 2011: KUPLJENA KAŠICA JE BOLJŠA!
Doma nimam nič sadja, zato ji dam kar kupljeno bio bananino kašico. Ne morem verjeti! Gaja brez kakršnega koli prigovarjanja in animacije poje skoraj celo kašico (125 g). Ostanejo 3 žličke. Res ne vem, ali je kupljena kašica toliko boljša ali kaj je zdaj to! Bomo videli, kako bo s kosilom.
Pripravim ji klasičen krompirjev pire in Gaja poje samo 4 žličke, potem pa usta tišči skupaj. Verjetno ji zobki nagajajo in ji ne paše.
26. 3. 2011: HRUŠKA DEBELUŠKA
Gaja je danes prvič jedla (svežo) hruško z malo banane. In zelo ji je bila všeč. Malo jo je presenetila hruškina grobost, vendar se je je hitro navadila. Za kosilo je z veseljem pojedla kupljeno korenčkovo-jabolčno kašico. Ostale so tri žličke, ki jih bom uporabila za jutrišnje kosilo.
27. 3. 2011: NOM NOM
Od včerajšnjega zajtrka mi je ostala še polovica hruške, zato ji jo ponovno ukašim z malo banane. Polovico poje z lahkoto, potem pa je treba spet nekaj akrobacij in animacij. Da malo prekine taisti okus, ji dam požirek limonade, ki ga vedno z veseljem srkne. Potem ji gre kašica lažje naprej.
Za kosilo poje krompirjev pire, ki sem mu dodala včerajšnji ostanek korenčkovo-jabolčne kašice. Tri žličke kar zdrsnejo po Gajinem grlu, potem pa mala pade v jok. Ne vem, kaj je narobe, morda je že preveč lačna. Nato se spomnim maminih besed in jo vzamem v naročje. Čudežno deluje. Gaja se malo pocrklja pri meni in nato poje celo kašico. Jeeeeeiiii!
30. 3. 2011: SLADKI KROMPIR
Za zajtrk ji dam kupljeno bio kašico iz manga in jabolka. Polovico poje dokaj hitro, potem ima dovolj. Ker pa to vseeno ni zadosti velika porcija, ji dam za povrh še 60 ml mleka, da je sita.
Včeraj sem v trgovini našla sladki krompir. V Paparici je veliko receptov s sladkim krompirjem, tako da sem bila svoje najdbe res vesela. Za kosilo sem ji tako pripravila povsem preprosto kašico, ki poleg sladkega krompirja vsebuje še malo cimeta in mleka.
Ko sem skuhala krompir, sem ga tudi sama prvič poskusila. Res je sladek. Sploh nisem mogla verjeti, kot da bi ga sladkali. Okus ima nekako podoben krompirju z zelo sladkim korenčkom. Tudi barve je oranžne.
Gaji je bil kar všeč, saj je pojedla skoraj vse. Sicer je bil krompir precej velik (150 g), tako da sem polovico kuhanega ukašila in zamrznila za drugič. Nisem si pa upala zamrzniti kar cele pripravljene kašice, ker uporabljam adaptirano mleko. Ne vem, ali se to mleko lahko zamrzuje. Materino mleko se lahko zamrzuje, a vprašanje, kako je s tem. Zato raje nisem tvegala.
2. 4. 2011: PRVA ŠPINAČA ALI POPAJ NA OBISKU
Gaja je zadnje dneve kar pridna z gosto hrano. Zato se odločim, da ji danes spet ponudim nekaj novega. In sicer špinačo s krompirjem. Uporabim kar zamrznjeno bio špinačo, jo malo podušim in ukašim skupaj s kuhanim krompirjem in kančkom adaptiranega mleka.
Gaja (kot vedno, ko poizkuša nekaj novega) previdno okuša prvo žličko in me ocenjevalno gleda, kot da si misli: 'Hm, kaj je zdaj to v mojih ustih? Ali naj pojem ali naj izpljunem?' Špinača je prestala svoj test in Gaja je z lahkoto zmazala celo kašico.
Saj pravim, Popaj II.
