Glava

OGLASI

paparica

 

 

 

 

 

 

Živila z visoko stopnjo tveganja

Vse več otrok postaja alergičnih na sezamova semena, zato jih ne dajajmo visoko atopijskim otrokom (atopijski dermatitis – alergičnost na rumenjak), dokler niso dopolnili vsaj devet mesecev starosti. Jagodičevje in agrumi lahko sprožijo reakcijo, vendar redko povzročajo pravo alergijo. Najpogostejše alergijske težave, ki jih lahko sproži odklonilna reakcija na hrano, so sledeče: slabost, bruhanje, driska, astma, ekcem, seneni nahod, izpuščaji in nabreklost oči, ustnic in obraza. To je eden od razlogov, zakaj ni pametno hiteti z uvajanjem netekoče hrane pri dojenčku.

Živila z možno visoko stopnjo tveganja:
Kravje mleko in mlečni izdelki
Orehi in semena
Jajca
Izdelki iz žitaric
Ribe in morski sadeži (še posebno lupinarji)
Čokolada

Če imamo v družini zgodovino prehranske alergije ali atopičnih bolezni (npr. seneni nahod, astma ali ekcem), obstaja večje tveganje, da bo otrok razvil določeno alergijo, zato moramo taka živila vpeljevati zelo previdno. Če je možno, prvih šest mesecev dojenčka izključno dojimo, v nasprotnem primeru se s svojim zdravnikom posvetujmo o možnosti ‘hipoalergenskega’ otroškega nadomestka. Pri odstavljanju začnimo z nizko alergenimi živili, kot so riž za dojenčke, korenovke, jabolka ali hruške. Nova živila je treba vpeljevati posamič in jih preizkušati dva ali tri dni; tako bomo v primeru reakcije vedeli, kaj jo je povzročilo. Dokler dojenček ne dopolni od 9 do 12 mesecev starosti, se izogibajmo živilom z visokim tveganjem.

Če v družini ni zgodovine alergij ali atopičnih bolezni, se nam glede prehranskih alergij ni treba vnaprej vznemirjati. Verjetnost, da bodo normalni dojenčki razvili prehransko alergijo, je zelo majhna, odkar pa šele pri šestih mesecih uvajamo gosto hrano, so le-te postale še redkejše. Iz prehrane svojega otroka ne izločajmo osnovnih živil, recimo mleka ali žitaric, ne da bi se prej posvetovali z zdravnikom. Čeprav mnogo otrok do konca drugega leta alergije ‘preraste’, pa se lahko nekatere vrste prehranskih alergij – še posebej kar je v povezavi z jajci, mlekom, lupinarji ali oreščki – lahko vlečejo vse življenje. Če ima naš otrok alergijo, o tem obvestimo vse odrasle osebe, ki ga morda hranijo.

Če nas kdaj skrbi, se ne obotavljajmo, ampak pojdimo z dojenčkom k zdravniku. Imunski sistem majhnih otrok še ni docela razvit, tako da hitro zbolijo, in če jih ustrezno ne zdravimo, se utegnejo pojaviti resne komplikacije.