Priprava na dojenje v nosečnosti
Osebnostna priprava pomeni materino odločitev za dojenje in prepričanje, da je to najbolj naraven in normalen način prehranjevanja dojenčka. Vsekakor ni nobenega razloga za to, da bi se mati dojenja sramovala. Kot drugi sesalci ima tudi človeška ženska dojka vlogo prehranjevanja v poporodnem obdobju. Socialna priprava na dojenje je povezana z materino okolico, predvsem s partnerjem in družino.
Pomembna je tudi telesna priprava na dojenje, saj zdravje, dobro počutje ter telesna in duševna kondicija zagotavljajo uspešno dojenje.
Dojenje
Materino mleko je za dojenčka najboljša in najprimernejša hrana. Med nosečnostjo je zarodek užival materine hranilne snovi, dojenje pa lahko razumemo kot nadaljevanje tega prehranjevanja. Materino mleko, je sterilno in ne vsebuje mikroorganizmov ampak le zaščitne snovi, ki vplivajo na zdrav in skladen razvoj otroka ter ga varujejo pred različnimi okužbami. Materino mleko tudi ugodno vpliva na otrokovo prebavo, saj je prilagojeno njegovemu prebavnemu sistemu. Vsebuje fermente, ki olajšujejo prebavo, in hranilne snovi, ki popolnoma zadostujejo otrokovim potrebam v prvih šestih mesecih življenja.
Materino mleko vsebuje lažje prebavljive beljakovine (laktalbumine in laktoglobuline); lažje prebavljive maščobe (nenasičene, dolgoverižne in esencialne), ki so koristne za razvoj živčnega sistema; sladkorje (večji del laktoze), ki so nujni za razvoj osrednjega živčevja.
Za materino mleko ne obstaja pravi nadomestek, ki bi lahko v celoti nadomestil vse njegove koristne sestavine.
Dojenje je naravni fiziološki proces, nekakšna kombinacija nagona, refleksov in znanja. Dobro je, da se mamice nanj pripravijo in o njem podučijo.
Prilagajanje materinega mleka otrokovim razvojnim potrebam
Sestava materinega mleka se v obdobju dojenja spreminja. Mlezivo ali kolostrum je prvo mleko, ki se izloči iz mlečnih žlez, in je precej gosto ter rumenkaste barve. Z relativno majhno količino mleziva prejme otrok zadostno količino zaščitnih in hranilnih snovi, beljakovin in mineralov. Mlezivo učinkuje blago odvajalno in tako pripomore k odvajanju prvega blata (mekonija).
Med 3. in 5. dnem po porodu se ob mlezivu pojavi prehodno žensko mleko. Med 7. in 10. dnem po porodu se v materinem mleku znižuje koncentracija beljakovin, zviša pa se koncentracija sladkorja (laktoze)in maščob. Tri tedne po porodu pa se začne izločati tako imenovano zrelo žensko mleko, ki zadosti vsem otrokovim potrebam v prvih mesecih življenja.
Sestava mleka se v posameznih podojih spreminja. Tako lahko na začetku vsebuje več vode, beljakovin in sladkorja, na koncu pa več maščob. Pomembno je, da otrok pri vsakem dojenju posesa iz dojke večino mleka in tako dobi vse za življenje potrebne snovi.
Vir: Hoyer, S. (2008). Uspešno dojenje za dobro zdravje otrok in mater. Ljubljana, Unicef.