Kako žensko telo proizvaja mleko?
Mleko se tvori v mlečnih žlezah, ki se začnejo razvijati v času pubertete. Mlečne žleze začnejo rasti, zaradi delovanja spolnih hormonov.
Razvoj dojk in dojenja teče v treh stopnjah:
-
mamogeneza – to je obdobje rasti dojk, ki svoj vrhunec dosežejo v nosečnosti;
- laktogeneza – je obdobje izločanja mleka, ki se začne že v nosečnosti in naraste po porodu;
- galaktopoeza – je obdobje vzdrževanja tvorjenja mleka (in s tem dojenja), ki traja tako dolgo, kakor dolgo traja otrokovo zanimanje oz. potreba.
Po otrokovem rojstvu materine dojke takoj začnejo opravljati svojo nalogo. V njej sodeluje hormon prolaktin (hormon adenohipofize), ki se začne sproščati že med nosečnostjo, po porodu pa sproži tvorbo mleka. Njegovo izločanje med dojenjem spodbuja otrok s sesanjem. To draži živce okoli bradavice in daje dražljaje osrednjemu živčnemu sistemu.
Pogostejše dojenje pomeni tudi več dražljajev in s tem več mleka. Prolaktin pa ima tudi sposobnost preprečevanja začetka ovulacije, kar pomeni, da se doječi ženski menstruacija povrne pozneje kot bi brez dojenja. Prolaktin torej deluje kontraceptivno, vendar le ob rednem in izključnem dojenju.
Pomemben je tudi hormon oksitocin (hormon zadnjega dela režnja hipofize), ki povzroči popadke in ki se izloča med otrokovim sesanjem. Dražljaji iz živcev v bradavici gredo v osrednji živčni sistem, ki vpliva na izločanje. Oksitocin deluje na drobna mišična vlakna okoli mlečnih celic tako, da se mišice krčijo, s tem pa se mleko iztiska v kanale, ki vodijo k bradavici. Dogajanje poteka istočasno v obeh dojkah, kar doječa ženska občuti kot naval mleka, ki se tudi izceja skozi bradavici.
Nekatere ženske imajo srečo, da jim mleko priteče takoj, ko se otrok prisesa na bradavičko oz. celo že tedaj, ko se v mislih pripravljajo na dojenje. Spet druge pa mora otrok večkrat krepko posesati, če hoče priti do svoje edine hrane. Izločanje materinih hormonov je odvisno od dojenčkovega ritma sesanja. Začetno sesanje je krajše in močnejše, nato pa se po krajšem odmoru nadaljuje. Mleko se lahko izloča refleksno, refleks pa lahko sprožijo draženje bradavičk in kolobarčka okrog njih, dojenčkov jok ter celo samo njegova prisotnost in čas, ko mati ponavadi doji. Intenzivnost refleksa je odvisna tudi od materinega dobrega psihičnega stanja, samozaupanja in okolja. Strah, utrujenost, zaskrbljenost, bolečina, kajenje, uživanje alkohola pa lahko refleks izločanja mleka zavirajo.
Vir: Hoyer, S. (2008). Uspešno dojenje za dobro zdravje otrok in mater. Ljubljana, Unicef.