Konzervirana hrana
Tudi do konzervirane hrane imamo še vedno predsodke, čeprav pri konzerviranju ohrani večino hranilnih snovi, vključujoč beljakovine ter vitamine A in D in riboflavin. Visoke temperature pri konzerviranju lahko uničijo vitamina B1 in C v zelenjavi in pikantni hrani, medtem ko konzervirano sadje in sadni sokovi ohranijo večino vitaminov. Večina kisle hrane zadrži v sebi vitamin C. Tako je konzerviran paradižnik zelo primeren za uživanje. Pozorni pa moramo biti na slanico, v kateri je večinoma konzervirana zelenjava (npr. fižol, paradižnik, leča, oljke idr.), saj vsebuje veliko soli. Če je možno, konzervirano zelenjavo pred uživanjem dobro speremo z vodo, a soli popolnoma ne moremo izprati, saj se je »zajedla« v zelenjavo. Lahko pa se izognemo konzervam, ki vsebujejo konzervanse. Torej ne kupujmo konzerviranega fižola, ki poleg soli in vode vsebuje še konzervans (npr. askorbinsko kislino).
Sadje, ki je konzervirano v sirupu, je zelo sladko, zato kupujmo konzerve s sadjem v naravnem soku.