Glava

OGLASI

paparica

 

 

 

 

 

 

zelenjavaZelenjava

Za začetek dajajmo otročičku raje mehko kuhano zelenjavo, narezano v koščke, ki jih bo zlahka držal v rokah, in ga spodbujajmo, naj jo grizlja. (Zelenjavo je najboljše uparjati, ker se tako ohrani vitamin C.) Postopoma pa zelenjavo kuhajmo vse manj, tako da se otročiček navadi žvečiti z vso močjo. Ko bo imel že dovolj dobro koordinacijo gibov, bo z veseljem pobiral s krožnika ali iz jedi drobno zelenjavno, npr. zrna graha ali mlade koruze.

Ko se bo dojenček znal že sam hraniti s kuhano zelenjavo, mu lahko začnemo ponujati surovo povrt-nino. Tudi če od teh kosov ne bo mogel odgrizniti, jih bo z veseljem žvečil in si tako blažil tegobe zaradi rasti zob. Podolgovati kosi povrtnine, na primer korenje in kumare, učinkujejo zelo blažeče na vnete dlesni, če jih poprej za nekaj minut ohladimo v zamrzovalniku ali ledeni vodi. Veliki kosi povrtnine so bolj varni od manjših, kajti od njih bo otroček odgrizoval koščke, ki jim je kos, medtem ko bo manjši kos dal scela v usta in se mu utegne potem zaleteti.

Ko že lepo žveči, svojemu otroku ponudite koruzni storž. Prelomimo ga na dvoje ali troje ali pa poiščite posebno vrsto majhnih storžev, ki jo ponujajo v nekaterih trgovinah z živili. Koruzo je zabavno jesti in dojenčki jo z užitkom držijo in žvečijo. Odlika povrtnine je tudi, da jo je mogoče pomakati v omake in kašice. Nekatere izmed receptov za zelenjavne kašice lahko uporabimo tudi kot omake.

Glej recept Zelenjavna rižota.