Dojenčki 9 do 12 mesecev
Proti koncu prvega leta življenja pridobivanje na teži ponavadi občutno pojenja. Dotakratni požeruščki se na lepem ne pustijo več hraniti. Svojega dojenčka skušajmo hraniti v visokem stolu za mizo. Skušajmo jesti skupaj, obroki pa naj postanejo zabavni in družabni. Če bo dojenček opazil, kako z užitkom jemo vsi okoli njega, obstaja večja verjetnost, da se nam bo želel pridružiti.
To je lahko težko obdobje za številne starše − dojenčki imajo težave z bolj kepasto hrano in se običajno želijo hraniti sami, čeprav njihovi poskusi pogosto niso ravno uspešni. Zanimivo je, da mnogo dojenčkov zavrača vsakršno grudasto hrano, vendar pa z veseljem žvečijo prstolize, kot so na primer korenčkove ali kumaričine palčke ali kosi sadja. Poskusimo s hranljivimi jedmi, kot so na primer Piščančje kroglice z jabolkom, Lososove nogometne žoge ali Sladoledne lučke iz svežega sadja – ki odlično pomirjajo vnete dlesni.
Malčki običajno 'pregorijo' tik pred večerjo, še posebej, če z njo nekoliko zamujamo. Tik preden se to zgodi, je pametno ponuditi nekaj narezane zelenjave, kot na primer korenje, kumare ali papriko. Če popoldne niso malicali, bodo lačni in jo bodo zelo verjetno pojedli, in tudi če bodo siti, bodo siti od zelenjave, kar je odlično. Če nek otrok nima rad kuhane zelenjave, to še ne pomeni, da mu ne bo ustrezala surova, zato vedno poskusimo tako s kuhano kot s surovo zelenjavo. Včasih je bolje otroku v roke dati cel koren ali kos kumare kot zelenjavo in sadje rezati na majhne kose.
Potrpežljivost je ključna
Naj naše dete eksperimentira – dovolimo mu uporabljati
žličko! Res je, da bo večina hrane pristala na tleh ali na naši obleki, vendar bolj ko bomo svojemu dojenčku
pustili eksperimentirati, hitreje se mu bo uspelo naučiti hraniti sam. Pod stolček razprostrimo nepremočljivo
plastično podlogo, da bomo ujeli hrano, ki pade, in jo kasneje lahko ponovno uporabili. Najbolje bo, če bosta v rabi kar dva kompleta skledice z žličko – z enim bomo svojega otroka hranili mi, z drugim (po možnosti z dnom, ki se prisesa) pa se bo igral sam. V času hranjenja bomo potrebovali precej potrpljenja, ker se dojenčki v tej starosti težko osredotočajo in se s hrano raje igrajo, namesto da bi jo jedli. Če vse drugo spodleti, lahko njihovo pozornost usmerimo na kakšno majhno igračko, ki jim jo damo v roke. Tako se včasih pustijo hraniti z žličko, ne da bi sploh opazili, kaj se dogaja, in se pozabijo upreti!
Dojenčka moramo še vedno dojiti ali mu dajati piti mlečni nadomestek. Kravje mleko pri tej starosti še ni primerno, ker vsebuje le malo potrebnih vitaminov in mineralov, kot npr. železo. A kakor se vnos netekoče hrane povečuje, tako se tudi zmanjšuje pomen mleka v otrokovi prehrani, čeprav bi moralo dete še vedno prejemati okoli 500 ml mleka dnevno (ali isto količino prejemati z mlečnimi izdelki in kuhanimi jedmi). Mleko je pomemben vir beljakovin in kalcija. Mnogim materam se zato zdi, da njihov otrok joka, ker bi rad spet pil mleko, vendar je resnica često prav nasprotna: v tej starosti mnogi otroci dobivajo preveč mleka in premalo gostljate (netekoče) hrane. Če dojenčkov trebuh polnimo z mlekom, ko v resnici potrebuje gosto hrano, ne bo prav zadovoljen.
Če imamo ‘hladni sokovnik’, lahko dojenčku pripravljamo vse mogoče odlične sadne in zelenjavne napitke – poskusimo npr. kombinacijo jabolk, jagod in banan. Otrok bi lahko sedaj že veselo pil iz skodelice – s stekleničko toplega mleka pa se lahko pocrklja, preden leže k počitku.
To je tudi čas dobivanja zob. Vnete dlesni dojenčkom občasno vzamejo veselje do jedi. Ne vznemirjajmo se zaradi tega, kajti zamujeno bodo nadomestili še isti ali naslednji dan! (Pomagamo pa jim lahko, če jim dlesni namažemo z želejem za rast zob ali pa jim damo žvečiti kaj zelo mrzlega. Na ta način bomo zmanjšali razdraženost, poleg tega pa se jim bo povrnil tudi tek.)
Sicer je pametno izključiti TV-sprejemnik in se potruditi, da je vzdušje čim bolj mirno, a nekateri dojenčki bodo zagotovo bolje jedli, če imajo kako preprosto (pralno) igračo na visokem stolu, ki jih bo zamotila. Nekatere dojenčke je bistveno lažje hraniti, če njihove roke niso proste, zato poskusimo svojemu otroku v roke potisniti tudi žlico ...
Obrestovalo se bo, če bomo skupaj z dojenčkom kaj malega pojedli tudi sami. Nekatere matere imajo navado, da med hranjenjem svojega otroka sedijo nasproti njega, same pa nič ne prigriznejo. Dojenčki zelo dobro oponašajo in bodo skoraj gotovo jedli z večjim veseljem, če se jim bomo pridružili.
Kadar se dojenčki učijo hraniti sami, jih je najbolje pustiti, da se popackajo s hrano in delajo nered.