Sadje in zelenjava
Sadje
Dojenček bi sedaj moral biti sposoben jesti že vse vrste sadja. Tako posušeno kot sveže sadje sta čudovit prigrizek. Različne vrste sadja vsebujejo različne vitamine, zato svojega dojenčka hranimo čimbolj raznoliko. Posušeno sadje predstavlja tudi dober vir drugih hranil in energije. Pazimo, da vedno odstranite koščice, preden ponudimo sadje, majhnim dojenčkom pa ne dajajmo velikih grozdov, saj se lahko zadušijo.
Vitamin C spodbuja absorpcijo železa, zato v prehrano vključujmo sadje, bogato s tem vitaminom (npr. agrume ali jagodičevje). Zjutraj otroku postrezimo s kosmiči, ki smo jih prelili z razredčenim pomarančnim sokom. Dobro ga je mešati tudi z okusno hrano, kot recimo s korenjem, z ribami in jetri.
Jagodičevje in agrume ponudimo v majhnih količinah, saj jih dojenček morda ne bo mogel prebaviti in nekateri dojenčki imajo lahko nanje hudo reakcijo. Kombinirajmo jih z drugim sadjem, recimo z jabolki, bananami, hruškami ali breskvami. Tudi kivi lahko pri nekaterih majhnih otrocih povzroči alergijsko reakcijo. Do tega sicer pride redko, vendar pozorno opazujmo svojega otroka, še posebej če imamo v družini zgodovino alergij ali bolezni, kot sta ekcem ali astma.
Glej recept Banana in češnje.
Zelenjava
Dojenček sedaj je že vse vrste zelenjave, vendar če opazimo, da so določeni okusi – recimo okus špinače ali brokolija – zanj še premočni, jih poskušajmo mešati s sirovim prelivom ali z gomoljnimi vrstami zelenjave, recimo s sladkim krompirjem, korenjem ali krompirjem.
Zelenjavo je tudi dobro kombinirati s sadjem – poskusimo z jabolkom in muškatno bučo ali špinačo in hruško. Uparjena zelenjava, kot recimo korenčkove palčke ali majhni cveti cvetače, je dober prstoliz.
Glej recept Juha iz bučk in graha.