Glava

OGLASI

paparica

 

 

 

 

 

 

Bulimija ali "stradežerstvo"

Ta izraz je vse bolj v rabi za tiste med vami, ki težo uravnavate z izbruhavanjem, dristili in pretirano telovadbo. Občasno doživite napad požrtnosti in se vdate “požrtiji”, nasilno “čiščenje prebavil” pa vam polagoma uhaja iz rok. Vem, kako zoprno vam je to vaše ravnanje; poznam prezir in gnus, ki ga spremlja. V začetku se je zdelo, da ste odkrili popolno rešitev. “Ha ha!” ste mislili, “lahko pojem, kolikor hočem, pa vseeno ostanem vitka. ” Ampak vprašajte se rajši, zakaj hočete toliko pojesti? Zakaj se morate prepričevati, da je “najboljša rešitev” mučenje z izbruhavanjem in dristili? Mnogi so mi pripovedovali o tesnobi in o obredih, ki naj bi jo lajšali. O bolečini, ko si rinete prste v žrelo, in o agoniji, ko to ne učinkuje več in morate seči po čem drugem. Pa tisto neznosno zavijanje, potem ko ste vzeli dristilo, in sramota, če ne pridete pravočasno do stranišča? To je prava tortura! Vem, da se nekaj v vas počuti močno in ima občutek, da je vse pod nadzorom. Vprašati pa se morate – za kakšno ceno?

Zastavite si še eno pomembno vprašanje: “Kaj se je moralo zgoditi, da je sprožilo takšen vedenjski odziv?” Tako vi kot jaz veva, da gre za nasilno ravnanje s svojim telesom. Kaj se vam je zgodilo, da se tako malo cenite? Kaj je narobe, da se tako slabo počutite v svoji koži? Nikar se ne ustrašite, češ da namigujem na spolno zlorabo. Res je, pri nekaterih je šlo tudi za to, a pri drugih obstajajo povsem drugačni, pa prav tako utemeljeni razlogi.