Pri nas se predvsem v zadnjem času veliko govori in piše o sirupih, ki jih zeliščarji pripravljajo na podlagi aloe arborescens (to je  vrsta aloe, ki je zelo verjetno najbolj  zdravilna, njena učinkovitost naj bi bila večja od aloae barbadensis, ki jo sicer posplošeno imenujemo  aloa vera).

Aloa vera je križanka (hibrid) med aloo ferox, ki ji je dala obliko, primerno za plantažno gojenje in aloo arborescens, ki ji je dala zdravilnost. Po približni oceni je aloa barbadensis nekje na sredini po učinkovitosti, aloa arborescens pa na vrhu. Kot pri večini zeliščnih ekstraktov moramo biti previdni tudi pri uživanju aloe. Vsebuje namreč aloin, ki je ob neprimernem doziranju lahko nevarna, saj je močno odvajalo.

Sirupi, ki jih iz aloe arborescens pripravljajo zeliščarji, vsebujejo razne naravne dodatke (npr. med idr.). Nekateri menijo, da ti sirupi lahko pomagajo pri zdravljenju raka, saj naj bi zavirali napredovanje rakastih celic in jih tudi uničevali. 

Na Kanarskih otokih zdravijo z aloo barbadensis (aloa vera), tako da bolniki uživajo surovo rastlino. Po mnenju enega od naših izdelovalcev sirupa iz aloe arborescens, je uživanje surove aloe barbadensis koristno tako kot uživanje raznih vrst zelenjave. V sirupih iz aloe arborescens pa naj bi medsebojno delovalo več koristnih snovi, ki dajo novo, uspešno vrednost. Med aloo  in temi snovmi se verjetno razvija neka multikemijska reakcija in zaradi nje neka nova substanca, ki učinkuje s protoplazmo v rakasti celici.

Sirupi iz aloe arborescens naj bi s svojimi učinkovinami povečevali tudi splošno odpornost organizma.